NOVO!!! Srednjeročna ocena državnega tveganja za Ukrajino

CMSR je sredi septembra 2026 pripravil novo srednjeročno oceno državnega tveganja za Ukrajino, po lastni metodologiji ocenjevanja državnega tveganja.

Ukrajina se glede na CMSR-jevo Metodologijo ocenjevanja državnega tveganja uvršča v razred držav z zelo visokim srednjeročnim državnim tveganjem (E).

CMSR ocenjevano državo uvrsti v eno izmed petih kategorij tveganja:

·        A – minimalno državno tveganje

·        B – zelo omejeno državno tveganje

·        C – omejeno državno tveganje

·        D – visoko državno tveganje

·        E – zelo visoko državno tveganje

 

Poleg končne ocene državnega tveganja je v eno izmed teh petih kategorij tveganja razvrščena tudi posamezna kategorija državnega tveganja, torej politično, ekonomsko in finančno tveganje.

Srednjeročno politično tveganje ostaja zelo visoko.  Vojna z Rusijo ostaja osrednji dejavnik tveganja, povečujejo pa ga tudi notranjepolitične napetosti med predsedniškim uradom, vlado in parlamentom ter korupcija. Korupcijske preiskave po eni strani razkrivajo težave z upravljanjem, po drugi pa potrjujejo določeno neodvisnost protikorupcijskih institucij. Parlament je pri potrjevanju reform manj predvidljiv, kar lahko vpliva tudi na izplačevanje mednarodne pomoči. Svobodnih in poštenih volitev med intenzivnimi spopadi ni pričakovati, po koncu vojne pa bo prehod v povojni politični sistem pomemben izziv. Možnost hitrega mirovnega sporazuma ostaja majhna; po osnovnem scenariju EIU obstaja 75-odstotna verjetnost, da se bodo spopadi končali do konca leta 2028, vendar ostaja povečano tveganje zamrznjenega konflikta. Odnosi z ZDA so funkcionalni, a manj predvidljivi kot pred letom 2025. Ukrajina bo zato še naprej močno odvisna od politične, vojaške in finančne podpore EU, pri čemer lahko notranja nesoglasja med članicami povzročijo zamude pri financiranju. Članstvo v Natu ostaja malo verjetno.

Srednjeročno ekonomsko in finančno tveganje ostajata visoki.  V primerjavi z majem 2025 se je ekonomska ocena nekoliko izboljšala, finančna pa poslabšala, medtem ko skupna ocena državnega tveganja ostaja nespremenjena. Ukrajinsko gospodarstvo bo tudi srednjeročno odvisno od mednarodne finančne pomoči. Rast BDP bo po napovedih EIU leta 2026 znašala 1,5 odstotka, leta 2027 2,4 odstotka in leta 2028 1,9 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo letos predstavljal 18 odstotkov BDP, javni dolg pa 109 odstotkov BDP. Povprečna inflacija naj bi se z lanskih 12,7 odstotka znižala na 8 odstotkov, vendar bo ostala visoka. Zaradi hitrejše rasti uvoza od izvoza bo primanjkljaj tekočega računa letos dosegel 17,6 odstotka BDP. Bančni sektor kljub vojni ostaja razmeroma stabilen in dobro kapitaliziran, zunanji dolg pa naj bi se do konca leta 2026 povečal na 274,5 milijarde dolarjev. Obnova države bo po koncu vojne ključna prednostna naloga; ocenjeni stroški okrevanja in obnove znašajo skoraj 588 milijard dolarjev. Morebitno zmanjšanje ali zamude zunanje podpore bi močno povečale gospodarsko in finančno tveganje.

Odnosi med Slovenijo in Ukrajino bodo ostali tesni.  Slovenija bo še naprej podpirala suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter njeno približevanje EU, sodelovanje pa se postopoma širi tudi na obnovo infrastrukture in gospodarstva. Slovenski izvoz v Ukrajino se je leta 2025 povečal za 1,1 odstotka na 254,9 milijona evrov, uvoz iz Ukrajine pa za 9 odstotkov na 63,8 milijona evrov. Slovenska podjetja izkazujejo zanimanje za sodelovanje pri obnovi Ukrajine.

 

Srednjeročno oceno državnega tveganja Ukrajine lahko naročite na: info@cmsr.si.

Več informacij: darja.zlogar@cmsr.si.