Srednjeročna ocena državnega tveganja za Angolo

9. 9. 2024

CMSR je sredi avgusta 2024 pripravil novo srednjeročno oceno državnega tveganja za Angolo, po lastni metodologiji ocenjevanja državnega tveganja.

Skupno srednjeročno tveganje Angole se glede na zadnjo oceno, ki smo jo pripravili decembra 2022, ni spremenilo, država pa se še vedno uvršča v razred držav z visokim srednjeročnim državnim tveganjem (D), vendar je na meji z zelo visokim.

CMSR ocenjevano državo uvrsti v eno izmed petih kategorij tveganja:

·         A – minimalno državno tveganje

·         B – zelo omejeno državno tveganje

·         C – omejeno državno tveganje

·         D – visoko državno tveganje

·         E – zelo visoko državno tveganje

 

Poleg končne ocene državnega tveganja je v eno izmed teh petih kategorij tveganja razvrščena tudi posamezna kategorija državnega tveganja, torej politično, ekonomsko in finančno tveganje.

Srednjeročno politično tveganje ostaja zelo visoko. Pomanjkanje zaposlitvenih možnosti in visoki življenjski stroški, ki so posledica visoke inflacije in nadaljnje odprave subvencij na gorivo, bodo v letošnjem in prihodnjem letu zagotovo še naprej povzročali nezadovoljstvo in proteste, vendar pričakujemo, da bodo oblasti s pomočjo varnostnih sil uspele preprečiti, da bi se protesti razširili po celotni državi. Poleg tega politično tveganje zvišujejo tudi visoka stopnja endemične korupcije (ki se srednjeročno še ne bo bistveno znižala), slaba vladavina prava, neučinkovitost institucij, nerazvit demokratični proces, velika dohodkovna neenakost in visoka stopnja revščine, nestabilen devizni tečaj, še vedno velika odvisnost države od nafte ter počasna diverzifikacija gospodarstva, kapitalske omejitve ter ranljivost države zaradi podnebnih sprememb. Vse to negativno vpliva tudi na poslovno in investicijsko okolje ter odvrača nujno potrebne tuje neposredne naložbe, ki največ prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest. Kljub vsemu bo Angola po ocenah analitikov ostala politično stabilna, napetosti pa se bodo povečale pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo leta 2027. Na zunanjepolitičnem področju si bo vlada še naprej prizadevala za ohranjanje dobrih odnosov tako z Zahodom, kot s Kitajsko, ki bo kljub želji vlade, da bi zmanjšala odvisnost od nje, ostala najpomembnejša trgovinska partnerica in posojilodajalka.

Srednjeročno ekonomsko tveganje je visoko, enako velja za finančno tveganje. Rast BDP se bo v prihodnjih štirih letih krepila ter do leta 2028 po napovedih EIU dosegla 3,7 odstotka. Srednjeročno bodo rast BDP podpirali krepitev zasebne potrošnje ter povečanje proizvodnje nafte in plina, ki bo spodbudilo rast izvoza. Glavni dolgoročni cilj gospodarske politike je diverzifikacija gospodarstva, za kar bodo uporabljeni prihodki od izvoza nafte. Ti bodo namenjeni tudi za povečanje izdatkov za socialno varstvo, razvoj infrastrukture in odplačilo javnega dolga. Nezaposlenost bo kljub temu srednjeročno ostala visoka. Proračun se je letos ponovno prevesil v nizek presežek, ki pa se bo ob nadaljnji fiskalni konsolidaciji postopno povečeval. Monetarna politika se bo v prihodnjih letih bolj zaostrila, da bi se lahko znižala sedaj visoka inflacija, kwanza pa bo do dolarja še naprej depreciirala in tako zavirala hitrejše zniževanje inflacije. Angola bo še naprej ostala močno odvisna od izvoza nafte oziroma od gibanja svetovnih cen nafte. Tekoči račun plačilne bilance bo v naslednjih štirih letih zaradi rasti izvoza in pozitivnega salda v trgovinski bilanci beležil presežek, vendar se bo ta postopno zniževal. Zunanji dolg se bo v prihodnjih štirih letih tudi postopno zniževal, ravno tako njegovo servisiranje, ki vladi zaradi solidnih deviznih rezerv ne bo predstavljalo težav.

Ocenjujemo, da bodo politični odnosi med državama ostali dobri, obseg gospodarskega sodelovanja pa bo še naprej skromen. Omejen bo ostal predvsem na blagovno menjavo oziroma zlasti na slovenski izvoz, vendar pa bo ta ostal nizek. Da bi srednjeročno lahko povečali gospodarsko sodelovanje med državama, zlasti višje oblike sodelovanja, bi bilo treba okrepiti politično prisotnost v Angoli. Poslovno in investicijsko okolje bo še naprej ostalo kompleksno, zato se slovenskim podjetjem priporoča sodelovanje z lokalnimi agenti.

Srednjeročno oceno državnega tveganja Angole lahko naročite na: info@cmsr.si

Več informacij: darja.zlogar@cmsr.si