Srednjeročna ocena državnega tveganja za Belorusijo

CMSR je sredi julija 2024 pripravil novo srednjeročno oceno državnega tveganja za Belorusijo, po lastni metodologiji ocenjevanja državnega tveganja.

Skupno srednjeročno tveganje Belorusije se glede na zadnjo oceno, ki smo jo pripravili decembra 2022, ni spremenilo, država pa se še vedno uvršča v razred držav z zelo visokim srednjeročnim državnim tveganjem (E).

CMSR ocenjevano državo uvrsti v eno izmed petih kategorij tveganja:

·         A – minimalno državno tveganje

·         B – zelo omejeno državno tveganje

·         C – omejeno državno tveganje

·         D – visoko državno tveganje

·         E – zelo visoko državno tveganje

Poleg končne ocene državnega tveganja je v eno izmed teh petih kategorij tveganja razvrščena tudi posamezna kategorija državnega tveganja, torej politično, ekonomsko in finančno tveganje.

Srednjeročno politično tveganje bo, dokler bo Lukašenko ostal na oblasti, ostalo zelo visoko. Avtoritarnost režima se je v zadnjih treh letih še okrepila, opozicija bo ostala onemogočena. Lukašenko bo v prihodnjem letu ponovno zmagal na predsedniških volitvah, tako da se bo avtoritarnost režima še naprej povečevala, beloruska podpora ruske vojne v Ukrajini pa nadaljevala. Možnosti za spremembo režima bi nastale v primeru, da bi v celotni regiji prišlo do širše politične ali vojaške krize, česar srednjeročno ne pričakujemo, ali pa v primeru, da bi Belorusija vstopila v vojno v Ukrajini. Tega prav tako vsaj kratkoročno ne pričakujemo, saj je vojna med beloruskim prebivalstvom, po nekaterih informacijah pa tudi med beloruskimi vojaškimi silami, zelo nepriljubljena. Če bi Rusija vztrajala pri tem, bi to lahko v Belorusiji izzvalo nestabilnost, zato bi bila Rusija primorana posredovati. Tega si trenutno zaradi vojne v Ukrajini ne more privoščiti. Državi bosta nadaljevali s povezovanjem, vendar do aneksije Belorusije v naslednjih dveh letih še ne bo prišlo. Beloruski odnosi z Zahodom bodo ostali slabi, sankcije pa bodo srednjeročno ostale v veljavi. Politično tveganje poleg naštetega zvišujejo tudi slabi kazalniki glede učinkovitosti institucij, korupcije, svobode medijev in spoštovanja človeških pravic.

Srednjeročno ekonomsko in finančno tveganje prav tako ocenjujemo kot zelo visoko. V okviru gospodarske politike ne pričakujemo strukturnih reform, niti privatizacije, nasprotno, vloga države v gospodarstvu se bo še povečala. Vsi napori bodo usmerjeni zlasti v izvajanje ukrepov v smeri političnega, ekonomskega in finančnega povezovanja z Rusijo. Rast BDP bo srednjeročno ostala pozitivna, vendar se bo postopno zniževala, odvisna pa bo predvsem od trgovine z Rusijo. Belorusija bo tako ostala močno izpostavljena zunanjim šokom. Fiskalna politika bo, dokler ne bodo končane še predsedniške volitve v prihodnjem letu, ostala ekspanzivna, zato bo morala monetarna do takrat ostati restriktivna. Zunanji dolg se zaradi onemogočenega dostopa do mednarodnih finančnih trgov znižuje, država pa je odvisna predvsem od ruskih posojil.

Bilateralno sodelovanje med Slovenijo in Belorusijo bo še naprej omejeno predvsem na blagovno menjavo izdelkov, ki niso podvrženi sankcijam, slovenskih neposrednih naložb v Belorusiji ne bo.

Srednjeročno oceno državnega tveganja Belorusije lahko naročite na: info@cmsr.si

Več informacij: darja.zlogar@cmsr.si